Znanstveno-raziskovalno delo

V laboratoriju potekajo raziskovalne študije s širšega področja kognitivne nevroznanosti. Posebne pozornosti so v delu laboratorija deležni delovni spomin, pozornost ter drugi kognitivni procesi in sposobnosti, ki jih uvrščamo pod naziv izvršilnih sposobnosti oz. kognitivnega nadzora.

Raziskovalna vprašanja v laboratoriju se pogosto navezujejo na kognitivne motnje kot posledice poškodb možganov, nevroloških ter psihiatričnih bolezni ter vključjejo delo s klinično populacijo. Razloga za to sta dva. Prvič, spoznavanje lastnosti delovanja motenega kognitivnega sistema nam veliko pove o zgradbi in delovanju zdravih možganov in duševnosti. Drugič, podrobno poznavanje delovanja kognitivnega sistema v zdravju in sprememb v bolezni nam omogoča razvoj novih diagnostičnih in trapevtskih orodij in postopkov za pomoč in podporo delu v klinični praksi.

Tretji pomemben sklop raziskovalnega dela v laboratoriju se nanaša na razvoj orodij in postopkov za raziskovalno in strokovno delo na področju kognitivne nevroznanosti.

Kognitivna nevroznanost delovnega spomina

Sposobnost vzdrževanja informacij za izvedbo tekoče aktivnosti tvori enega od temeljev sposobnosti oblikovanja in izvedbe k cilju usmerjenega vedenja in s tem tudi pomembno področje preučevanja v okviru kognitivne nevroznanosti. Celovito razumevanje delovnega spomina je možno le z ustreznim povezovanjem večih smeri in pristopov raziskovanja. V okviru laboratorija teče raznolik nabor raziskav katerih namen je s pomočjo združevanja fenomenologije, vedenjskih preizkušenj, EEG in fMRI meritev pridobiti podrobnejši vpogled v mehanizme vzdrževanja informacij v delovnem spominu.

Izvršilne sposobnosti in kognitivni nadzor

Izvršilne sposobnosti tvorijo temelj k cilju usmerjenega vedenja, sposobnosti spoprijemanja z vsakdanjimi situacijami ter samostojnega in kvalitetnega življenja. Omogočajo nam uspešno delo v kompleksnih, slabo strukturiranih situacijah, učinkovito učenje, uravnavanje čustvenih odzivov in še bi lahko naštevali. V laboratoriju preučujemo izvršilne sposobnosti iz različnih vidikov, od oblikovanja narturalističnih preizkušenj izvršilnih funkcij in nalog za preverjanje sposobnosti fleksibilnega vzpostavljanja in preklapljanja med kognitivnimi konfiguracijami, do nevroslikovnih študij omrežij za kognitivni nadzor in mehanizmov, ki podpirajo oblikovanje dinamičnih možganskih stanj.

Leksikalne značilnosti slovenskega jezika

Besede predstavljajo enega najpogostejših dražljajev, ki jih uporabljamo v raziskovalnih in diagnostičnih preizkušnja v okviru kognitivne psihologije, kognitivne nevroznanosti in klinične psihologije. Le redko se zavedamo, da beseda ni enaka besedi. Zaradi razlik med besedami lahko v neustrezno sestavljeni preizkušnji najdemo neveljavne razlike med pogoji in skupinami, ali pa se nam dejanske razlike skrijejo med neupoštevanimi razlikami med uporabljenimi besedami. Iz teh razlogov je pri zasnovi eksperimentov in oblikovanju instrumentov nujno upoštevati lastnosti uporabljenih besed. V laboratoriju smo v ta namen zasnovali projekt preverjanja nekaterih temeljnih lastnosti slovenskih besed, ki bo v prihodnosti omogočal učinkovitejšo sestavo veljavnih kognitivnih preizkušenj.

Napredne analize funkcijske konektivnosti

V okviru laboratorija dajemo pomemben poudarek razvoju naprednih analitičnih metod, ki omogočajo pridobivanje vpogleda v integrirano delovanje možganov. Pri tem so največje pozornosti deležne metode preučevanja t.i. funkcijske konektivnosti - funkcijske povezanosti delovanja različnih predelov možganov - tako v mirovanju kot ob izvedbi kognitivnih nalog. V laboratoriju razvijamo in preverjamo nove pristope k analizi funkcijske konektivnosti ter jih uporabljamo za naslavljanje vprašanj o mehanizmih in lastnostih integriranega delovanja možganov ter njihove motenosti v različnih boleznih. V podporo razreševanju raziskovalnih vprašanj vpeljujemo tudi moderne metode klasifikacije podatkov in računskega modeliranja.

Razvoj programskega okolja za analizo nevroslikovnih podatkov

Analize nevroslikovnih podatkov vključujejo vrsto kompleksnih ter računsko zahtevnih korakov ter pogosto zahtevajo uporabo različnih programskih orodij. S sodelavci z Univerze Yale v laboratoriju razvijamo programsko okolje za analizo nevroslikovnih podatkov, QuNex (Quantitative Neuroimaging Environment & Toolbox), katerega namen je podpora učinkovite in ponovljive izvedbe kompleksnih analiz nevroslikovnih podatkov.

Raziskovalni projekti in programi v laboratoriju

Informacije o tekočih in preteklih raziskovalnih projektih in programih v laboratoriju lahko najdete v sledečih zapisih.

 

Nov
08
2023

Mentalna predstava prostora: Oblike in mehanizmi kratkoročnega beleženja in vzdrževanja prostorskih informacij

ARIS Z5-50177, v teku (01.10.2023 - 30.09.2025), vodja dr. Nina Purg Status: v teku Vodja: dr. Nina Purg Trajanje: 01.10.2023 - 30.09.2025 Temeljni podatki na Sicris strani. Povzetek Prostorske informacije predstavljajo pomemben del našega zaznavanja in interakcije s svetom okrog nas. Sposobnost

Sep
30
2021

Longitudinal study of Alzheimer’s Disease (AD) risk and resilience factors in the Human Connectome Project (HCP) in Aging Cohort

NIH, v teku (30.9.2021-31.8.2026), vodja pri WUSTL Beau Ances, vodja v Ljubljani Grega Repovš

Apr
01
2021

Connectome Coordination Facility II

NIH 1R24 MH122820-01, v teku (1.4.2021-31.1.2023) vodji Daniel Marcus, David Van Essen, vodja v Ljubljani Grega Repovš

Jan
01
2020

Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni

ARRS P3-0338, v teku (1.1.2020 - 31.12.2025), vodja programa Simon Podnar, vodja skupine MBLab Grega Repovš

Jul
01
2018

Razstavljanje kognicije: Mehanizmi in reprezentacije delovnega spomina

ARRS J3-9264, v izteku (1.7.2018 - 30.06.2021, podaljšanje do 30.6.2022), vodja Grega Repovš

May
01
2017

Stabilni in dinamični vzorci EEG in fMR funkcijske konektivnosti ter njihove povezave z individualnimi razlikami

ARRS J7-8275, zaključen projekt (1.5.2017 - 30.04.2020), vodja Grega Repovš

Jul
01
2014

Mehanizmi integracije možganske aktivnosti za učinkovit nadzor kognicije

ARRS J7-6829, zaključen projekt (1.7.2014 - 30.06.2017), vodja Grega Repovš

Aug
01
2013

Multimodalno preučevanje delovnega spomina

ARRS J7-5553, zaključen projekt (1.8.2013 - 31.7.2016), vodja Grega Repovš