Razstavljanje kognicije: Mehanizmi in reprezentacije delovnega spomina

Status: projekt v izteku v času podaljšanja
Vodja: Grega Repovš
Trajanje: 1.7.2018 - 30.06.2021 (30.6.2022)
Temeljni podatki na Sicris strani

Povzetek

Delovni spomin, sposobnost vzdrževanja informacij relevantnih za uspešno izvedbo trenutne naloge je ključna sposobnost, ki omogoča zasnovo, izvedbo in nadzor k cilju usmerjenega vedenja. Zaradi svoje kompleksnosti, osrednje vloge v kogniciji in pomena za vsakdanje življenje je predmet intenzivnega preučevanja tako v okviru temeljne znanosti kot aplikativnih disciplin. Trenutno raziskovanje delovnega spomina označuje niz dilem in neskladij, ki jih je možno pripisati tako razlikam v vpletenih kognitivnih in možganskih strukturah kot tudi razlikam v uporabljenih raziskovalnih metodah. Opazno je pomanjkanje integracije teoretičnih modelov, empiričnih metod in spoznanj med različnih stopnjami opazovanj in disciplinami. Trenutno stanje zavira napredek pri kartiranju strukture delovnega spomina, opredelitvi reprezentacij in mehanizmov vkodiranja, vzdrževanja in priklica informacij v delovnem spominu, ter povezovanju različnih stopenj opazovanja od nevronov do vedenja. Na strokovnem področju otežuje prepoznavanje in razumevanje razvojnih sprememb in oškodovanosti delovnega spomina, ter zavira razvoj učinkovitih diagnostičnih orodij in intervencij.

Namen predlagane raziskovalnega projekta je prispevati k razreševanju izpostavljenih težav preko podrobne razčlenitve kognitivnih in nevrobioloških elementov delovnega spomina ter razreševanjem in integracijo specifičnih teoretičnih in empiričnih vprašanj s pomočjo združevanja metod na različnih stopnjah opazovanja, od fenomenologije, do kognitivnih procesov in multimodalnega spremljanja aktivnosti možganov. Ključna predpostavka projekta je, da je možno številna navidezna neskladja razrešiti z razumevanjem delovnega spomina kot skupka skupnih in modalno specifičnih reprezentacij in mehanizmov vzdrževanja in obdelave informacij. Le-te je možno vključiti v različni meri, odvisno od zahtev specifične naloge in individualnih razlik. Nekatere reprezentacije imajo lahko kategorične značilnosti diskretnih rež, ki se jih da robustno vzdrževati do kritične "nenadne smrti", druge pa so lahko omejene s kontinuiranimi viri in počasi slabijo v času. Katere reprezentacije so uporabljene, je lahko odvisno od narave naloge, kar vodi do različnih rezultatov v različnih eksperimentalnih načrtih.

Za doseganje svojih ciljev projekt zajema tri vsebinske sklope. Namen prvega sklopa je s pomočjo nevrofenomenologije ugotoviti v kakšni meri udeleženci uporabljajo različne strategije pri reševanju nalog delovnega spomina, prepoznati njihove nevrobiološke osnove in preučiti do kakšne mere je možno priučiti uporabo različnih strategij.

Namen drugega sklopa je preučiti specifične lastnosti reprezentacij vidnega in prostorskega delovnega spomina, spoznati nevrobiološke osnove diskretnih in kontinuiranih reprezentacij, raziskati v kakšni meri so prisotne v vidnem in prostorskem delovnem spominu in do kolikšne mere je možno s pomočjo konteksta in zahtev nalog vzpodbuditi njihovo uporabo.

Končno je namen tretjega sklopa pridobiti specifično razumevanje nevrobioloških osnov reprezentacij in mehanizmov, ki omogočajo natančno vzdrževanje položaja v prostorskem delovnem spominu odvisno od zahtev naloge in individualnih razlik.

Skupno je namen projekta pridobiti temeljitejše razumevanje nevrobiologije delovnega spomina ter orodij za njegovo ocenjevanje in spremljanje, ki bodo omogočile tudi napredek v prepoznavi, spremljanju in naslavljanju specifičnih motenj delovnega spomina v psihiatričnih in nevrodegenerativnih boleznih ter razvoju intervencij za naslavljanje upada kognitivnih sposobnosti v zdravem staranju.