Mentalna predstava prostora: Oblike in mehanizmi kratkoročnega beleženja in vzdrževanja prostorskih informacij

ARIS Z5-50177, v teku (01.10.2023 - 30.09.2025), vodja dr. Nina Purg Suljič

Status: v teku
Vodja: dr. Nina Purg Suljič
Trajanje: 01.10.2023 - 30.09.2025
Temeljni podatki na Sicris strani.

Povzetek

Prostorske informacije predstavljajo pomemben del našega zaznavanja in interakcije s svetom okrog nas. Sposobnost naših možganov, da shranjujejo in vzdržujejo prostorske informacije, ki so pomembne za izvedbo tekoče naloge, se imenuje prostorski delovni spomin. Za prostorski delovni spomin je značilna vzdrževana aktivnost v frontalnih in parietalnih možganskih področjih, ki naj bi odražala vključenost teh področij v aktivno vzdrževanje prostorskih predstav. Vendar ostaja vprašanje, kakšna je narava vzdrževanih prostorskih predstav in kako se le-te spreminjajo glede na zahteve naloge ali v povezavi z individualnimi razlikami.

Ključni cilj predlaganega projekta je razširiti znanje o vedenjskih in živčnih mehanizmih kodiranja, vzdrževanja in uporabe prostorskih predstav v delovnem spominu. Natančneje nameravamo preučiti tri specifične cilje. Naš prvi cilj je opredeliti možganska področja, ki sodelujejo pri kodiranju in shranjevanju prostorskih predstav. Drugi cilj je prepoznati in opisati različne vrste prostorskih predstav, ki jih uporabljajo naši možgani. Tretji cilj je raziskati prožnost in interakcije pri uporabi prostorskih predstav glede na zahteve trenutne naloge ali individualne razlike.

Za naslovitev teh ciljev bomo uporabili vrsto vedenjskih, fizioloških in analitičnih raziskovalnih pristopov, ki bodo zagotovili zanesljivo in učinkovito preverjanje vsebine možganske aktivnosti med prostorskim delovnim spominom. Predlagani projekt bo sestavljen iz treh študij, pri čemer bo vsaka študija obravnavala ločeno raziskovalno vprašanje. Prva študija bo raziskala razliko med polarnim in točkovnim kodiranjem lokacije dražljaja med delovnim spominom. Druga študija bo preučila razliko med alocentričnim in egocentričnim kodiranjem prostorskih položajev. Tretja študija bo raziskala retrospektivne senzorične in prospektivne motorične strategije, ki se uporabljajo med prostorskim delovnim spominom. Vse študije bodo naslovile različne vidike zastavljenih ciljev projekta. V vsaki študiji bomo vključili skupino zdravih mladih odraslih, ki bodo izvajali različne naloge prostorskega delovnega spomina, medtem ko bomo merili njihovo možgansko aktivnost s fMR. Uporabili bomo tudi različne analitične metode za preverjanje vedenjske uspešnosti, vzorcev možganske aktivnosti in funkcijske povezanosti, ter dekodiranje vsebine možganske aktivnosti.

Predlagani projekt bo pomembno prispeval k razumevanju reprezentacij in mehanizmov prostorskega delovnega spomina. Naše ugotovitve bodo pripomogle k razrešitvi več odprtih teoretičnih in metodoloških vprašanj ter izboljšale znanje o principih prostorske kognicije. Številne študije so pokazale, da je prostorski delovni spomin oškodovan pri več psihiatričnih in nevroloških motnjah, zato bi naše ugotovitve lahko pripomogle tudi k razumevanju patoloških sprememb ter tako prispevale k razvoju diagnostičnih in terapevtskih postopkov za tovrstne motnje.