Kognitivni in živčni mehanizmi uravnavanja čustev

Naslov projekta: Kognitivni in živčni mehanizmi uravnavanja čustev: Strategije, multimodalni učinki in pomen za motnje regulacije pri depresiji

Članica UL, ki izvaja projekt: UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta: J3-70147

Obdobje trajanja projekta: 01. 03. 2026 – 28. 02. 2029

Letni obseg projekta: 1,66 FTE

Vodja projekta: Grega Repovš

Veda in področje: ERC: LS5 - Nevroznanost in motnje živčnega sistema

Sodelujoče raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Vsebinski opis projekta

Čustva so temeljni del človeških izkušenj in se odražajo v usklajenem subjektivnem, nevrofiziološkem in vedenjskem odzivu. Uravnavanje čustev je ključna sposobnost za soočanje z vsakodnevnimi izzivi, saj omogoča, da vplivamo na to, katera čustva občutimo, kdaj jih občutimo, ter kako jih izražamo. Zaradi njihovega vpliva na kakovost življenja in psihopatologijo so procesi uravnavanja čustev pomembno raziskovalno področje, vendar se v obstoječih raziskavah nahaja več pomembnih omejitev. Pogosto se opirajo na subjektivne meritve in zanemarjajo multimodalne pristope, ki vključujejo fiziološke, vedenjske in nevrološke meritve. Poleg tega raziskave pogosto preučujejo le eno ali dve strategiji uravnavanja čustev, kar omejuje neposredne primerjave njihove učinkovitosti. Eksperimentalni pristopi prav tako pogosto ne ločujejo med učinkom in naporom, potrebnim za uravnavanje čustev, kar še dodatno omeji primerjave učinkovitosti strategij. Te omejitve so še posebej izrazite pri preučevanju velike depresivne motnje.

Namen predlaganega projekta je odpraviti te raziskovalne omejitve. Temelji na treh ključnih predpostavkah: (1) čustveni odzivi se lahko razlikujejo med subjektivnimi, nevronskimi in vedenjskimi komponentami; (2) strategije uravnavanja čustev se razlikujejo po svoji učinkovitosti in kognitivnem naporu, potrebnem za njihovo izvajanje, pri čemer imajo ključno vlogo individualne razlike v čustveni reaktivnosti in kognitivnem nadzoru; in (3) te razlike v čustvenem odzivu in uravnavanju se pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD) še dodatno spremenijo. Z uporabo validirane naloge uravnavanja čustev v okviru popolne faktorske zasnove, ki omogoča ločeno oceno učinka uravnavanja in napora, je cilj projekta zagotoviti celovito razumevanje procesov uravnavanja čustev v treh dopolnjujočih se študijah.

Sestava projektne skupine

Oddelek za psihologijo, Filozofska Fakulteta UL – vodi zasnovo študije in koordinira raziskovalno delo, razvija nove metode in programska orodja, pripravlja eksperimentalne naloge in programsko opremo za zajem podatkov, izvaja oziroma nadzoruje zajem podatkov, opravi končne analize in vodi pripravo objav.

• Grega Repovš
• Anka Slana Ozimič
• Andraž Matkovič
• Aleksij Kraljič
• Nina Purg Suljič
• Lara Oblak
• Kristian Elersič
• Jana Verdnik
• Darja Kobal Grum
• Gaja Zager Kocjan
• Andreja Avsec
  

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana – prispeva strokovno znanje s področja psihiatrije, zlasti depresije, in prvoosebnega raziskovanja; vodi rekrutacijo bolnikov ter sodeluje pri prvoosebnih intervjujih, vedenjskem in EEG zajemu podatkov ter njihovi obdelavi in analizi.

• Jurij Bon
• Aleš Oblak
• Goran Risteski

Medicinska fakulteta UL – zagotavlja dostop do naprave MR in prispeva strokovno znanje o zajemu in analizi slikovnih podatkov MR.

• Dušan Šuput
• Andrej Vovk
• Tina Robida

Faze projekta in opis njihove realizacije

Projekt je sestavljen iz treh povezanih raziskav, ki skupaj omogočajo celovito proučevanje uravnavanja čustev na vedenjski, fiziološki in nevrološki ravni.Vsaka raziskava se osredotoča na specifične vidike uravnavanja čustev, pri čemer se uporabljajo komplementarne metodologije za zajem različnihkomponent čustvenega odziva. V prvi študiji bomo uporabili elektroencefalografijo (EEG) skupaj s psihofiziološkimi in subjektivnimi meritvami za oceno učinkovitost različnih strategij uravnavanja čustev. V drugi študiji bomo uporabili slikanje s funkcionalno magnetno resonanco (fMR) za identifikacijo možganskih regij in omrežji, ki sodelujejo pri uravnavanju čustev. Tretja študija bo združila EEG in fMR za celostno oceno uravnavanja čustev pri bolnikih z depresivno motnjo.

Prva študija bo uporabila EEG ter psihofiziološke in subjektivne meritve za preučitev strategij uravnavanja čustev, njihove učinkovitosti in napora,potrebnega za njihovo izvedbo. Podrobno bomo (a) ovrednotili celovit profil čustvenih odzivov na čustveno obarvane dražljaje, (b) ocenili, kako različnestrategije uravnavanja čustev – distanciranje, prevrednotenje in supresija – spreminjajo te odzive, ter (c) raziskali, kako se ti procesi razlikujejo medposamezniki.

Druga študija bo uporabila fMR za identifikacijo možganskih sistemov in mehanizmov, vključenih v uravnavanje čustev. Zbirali bomo fMR podatke med izvajanjem naloge uravnavanja čustev in uporabili analize aktivacije, funkcijske povezanosti in multivariatne pristope za prepoznavanje (a) možganskih regij in omrežij, vključenih v procesiranje čustev, (b) regij in omrežij, ki podpirajo kognitivne procese pri uravnavanju čustev, ter (c) njihovih interakcij.

Tretja študija bo združila EEG in fMR za oceno uspešnosti uravnavanja čustev pri bolnikih z depresivno motnjo, in sicer (a) z ocenjevanjem razlik v učinkuin naporu, povezanih z uporabo strategije prevrednotenja, med bolniki z depresivno motnjo in zdravimi kontrolami, ter (b) s preučitvijo osnovnih mehanizmov teh razlik.

Bibliografija projektne skupine 

• Purg, N., Starc, M., Slana Ozimič, A., Kraljič, A., Matkovič, A., & Repovš, G. (2022). Neural evidence for different types of position coding strategies in spatial working memory. Frontiers in Human Neuroscience, 16, 821545. https://doi.org/10.3389/fnhum.2022.821545
• Oblak, A., Slana Ozimič, A., Repovš, G., & Kordeš, U. (2022). What individuals experience during visuo-spatial working memory task performance: An exploratory phenomenological study. Frontiers in Psychology, 13, 811712. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.811712
• Hearne, L. J., Mill, R. D., Keane, B. P., Repovš, G., Anticevic, A., & Cole, M. W. (2021). Activity flow underlying abnormalities in brain activations and cognition in schizophrenia. Science Advances, 7(29), eabf2513. https://doi.org/10.1126/sciadv.abf2513
• Starc, M., Anticevic, A., & Repovš, G. (2017). Fine-grained versus categorical: Pupil size differentiates between strategies for spatial working memory performance. Psychophysiology, 54, 724–735. https://doi.org/10.1111/psyp.12828
• Dreo, J., Attia, D., Pirtošek, Z., & Repovš, G. (2017). The P3 cognitive ERP has at least some sensory modality-specific generators: Evidence from high-resolution EEG. Psychophysiology, 54(3), 416–428. https://doi.org/10.1111/psyp.12800

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki je dostopen na tej povezavi.

Komunikacijski načrt